Spodbujeni promet: zakaj širitev cest ne odpravi zastojev

8. decembra 2023

Reševanje zastojev s povečanjem cestnih zmogljivosti je neučinkovito in negospodarno.
Izkušnje kažejo, da gradnja novih in širitev obstoječih cest spodbujata voznike k novim potovanjem z avtomobili, ki jih brez teh ukrepov ne bi bilo. Največ novih potovanj spodbudijo nove cestne zmogljivosti v urbanih območjih in na obremenjenih odsekih daljinskih cest, kjer so zastoji že problem. Tako povzročene dodatne poti (ki večinoma niso niti načrtovane niti predvidene) povzročijo nove zastoje. V od dveh do petih letih po odprtju nove ali izboljšane ceste se pojavijo zastoji, ki izničijo načrtovane koristi.

Kaj je spodbujeni promet?
Spodbujeni promet (angleško »induced traffic«) je promet, ki je pritegnjen na izboljšano cesto in ga brez te izboljšave ne bi bilo.
Kratkoročno se ljudje zaradi boljše ceste odločijo pogosteje potovati z avtomobilom, lahko na več različnih krajev ali na daljše razdalje.
Dolgoročno pa nova ali izboljšana cesta naredi določene lokacije dostopnejše, kot so bile. To privablja novogradnje (večinoma stanovanja in poslovne objekte), ki vodijo k nadaljnjemu spodbujenemu prometu. Takšen promet ni omejen le na novo ali izboljšano cesto. Tudi na vzporednih cestah se promet ne zmanjša.

Kaj povzroča spodbujeni promet?
Na visoko stopnjo spodbujenega prometa v urbanih območjih Evrope kažejo rezultati nedavnega pregleda učinkov 545 cestnih projektov.
Izsledki kažejo:

Zaradi zelo visokih stroškov gradnje cestne infrastrukture in hitrega izničenja pričakovanih koristi zaradi spodbujenega prometa ter posledično opuščanja podnebnih zavez zaradi takšnih naložb bi
moral biti vsak razmislek o gradnji novih ali razširitvi obstoječih cest pospremljen z objektivno obravnavo izkušenj in učinkov v mestih ter regijah, kjer so tovrstne ukrepe že izpeljali.
 

Kako reševati težave z zastoji?
Zaradi spodbujenega prometa širitev cest ne reši težav z zastoji, zato se je treba osredotočiti na druge ukrepe. 
To so predvsem:
• ukrepi za obvladovanje prometnega povpraševanja z zaračunavanjem uporabe cest po dejanski uporabi,
• parkirnine,
• prostorska politika, ki zmanjšuje razpršeno poselitev,
• ukrepi za izboljšanje alternative avtomobilom, kot so boljši javni prevoz, ločeni pasovi za vozila z več potniki in razširjeno kolesarsko omrežje.

Celoten prispevek si plahko preberete TUKAJ.