A2PT: Povezovanja aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa - predstavljen na 5. Nacionalni kolesarski konferenci

15. junija 2026

Na svetovni dan kolesarjenja, 3. junija, je potekala 5. Nacionalna kolesarska konferenca, ki je bila letos hkrati tudi zaključni dogodek mednarodnega projekta Active2Public Transport (A2PT). Zaključek projekta A2PT predstavlja pomemben mejnik na področju povezovanja aktivne mobilnosti in javnega potniškega prometa. Pridobljena znanja, analize in priporočila bodo služila kot podlaga za nadaljnje ukrepe, ki spodbujajo boljše povezovanje hoje, kolesarjenja in javnega prevoza.

Na konferenci so vsebine predstavljali domači in tuji strokovnjaki, ki so razpravljali o pomenu aktivne mobilnosti pri dostopu do večmodalnih vozlišč ter o rešitvah, ki povezujejo hojo, kolesarjenje in javni prevoz v enoten, učinkovit sistem, ki zmanjšuje potrebo po uporabi osebnega avtomobila.

Uvodoma so udeležence konference pozdravili nekdanji minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, Veleposlanica Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji, Janneke Vrijland, ter Irene Bittner iz Avstrijske agencije za energijo, vodilnega partnerja projekta. Složno so izpostavili pomen ustrezne dostopnosti do postajališč javnega prevoza, saj je to eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na to, ali se ljudje odločijo za trajnostne oblike mobilnosti ali za uporabo osebnega avtomobila. Ne gre le za zadnjih sto metrov, temveč za celotno pot, saj se uspešnost javnega prevoza ne začne na peronu, temveč že doma, pred vhodnimi vrati uporabnika.

Ob tem je nekdanji minister dodal, da se s prenovo Potniškega centra Ljubljana v Sloveniji izvaja »največja železniška in prometna naložba v naši zgodovini«; prav zato imajo projekti, kot je A2PT, ključno vlogo pri oblikovanju dostopnega, povezanega in uporabnikom prijaznega sistema trajnostne mobilnosti.

Veleposlanica Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji je poudarila pomen aktivne mobilnost v nizozemski podnebni politiki in predstavila, da se na Nizozemskem približno 25 odstotkov vseh poti opravi s kolesom, kar predstavlja najvišji delež na svetu. Njihov uspeh kolesarjenja temelji na dejstvu, da je kolesarjenje pogosto najhitrejši, najlažji in najbolj priročen način premikanja,« je še povedala. Ob tem je pojasnila, da nizozemska kolesarska kultura ni nastala čez noč, temveč se je razvijala skozi desetletja sistematičnih vlaganj, preizkušanj in stalnih izboljšav. Ta proces se nadaljuje še danes, skozi učenje, prilagajanje in inovacije.

Irene Bittner iz Avstrijske agencije za energijo, vodilnega partnerja projekta, je poudarila, da lahko že preproste spodbude pomembno vplivajo na potovalne navade ljudi. »Izkušnje projekta kažejo, da lahko (brezplačen) dostop do kolesa ali e-kolesa za kratek čas spodbudita dejanske spremembe pri izbiri načina prevoza,« je dejala.

Pomembna ugotovitev projekta je tudi, da približno 70 odstotkov potnikov do postaj javnega prevoza pride peš ali s kolesom, kar kaže, da je privlačnost javnega prevoza močno odvisna od kakovosti povezav v prvem in zadnjem kilometru. Kot je navedel Gregor Steklačič z Direktorata za prometno politiko, so analize v okviru projekta A2PT pokazale, da sama kolesarska infrastruktura ni dovolj. »Če ni del širšega, dobro povezanega sistema (dostopnost, varne kolesarnice itd.), pogosto ostaja premalo izkoriščena,« je povedal.

Da infrastruktura sama po sebi ne zagotavlja uspeha trajnostne mobilnosti, je opozoril tudi Andreas Friedwagner iz organizacije Verracon. Po njegovih besedah javni prevoz ostaja temelj trajnostnega prometnega sistema, vendar sta njegov razvoj in dejanska uporaba odvisna predvsem od politične zavezanosti in jasne vizije. »Odločilno vlogo ima politična volja, ki omogoča sprejemanje pogumnih in dolgoročnih odločitev ter daje prednost pešcem, kolesarjem in javnemu prevozu pred avtomobilskim prometom. Šele takšen pristop omogoča vzpostavitev resnično učinkovitega in trajnostnega sistema mobilnosti,« je sklenil.

Kot je pojasnila Anita Goršek z Ministrstva za infrastrukturo, je prenova Potniškega centra Ljubljane osrednji projekta urbane preobrazbe mesta, ki združuje prometno infrastrukturo in kakovostno urejanje javnega prostora. »Ne gre zgolj za prometni in logistični projekt, temveč za celovito vizijo preobrazbe tega dela mesta. Cilj je vzpostaviti nove urbane standarde ter ponovno povezati dva dela Ljubljane, ki ju je železniška infrastruktura desetletja ločevala,« je poudarila.

Tuji in domači strokovnjaki, so na konferenci predstavili tudi vrsto pilotnih aktivnosti, ki so se izvajale v sklopu projekta A2PT. Staša Kraljič z Direktorata za prometno politiko je predstavila konkretne rezultate projekta v Sloveniji - nadgradnja varovane kolesarnice pred železniško postajo Grosuplje ter začasna preureditev Miklošičeve ceste v kolesarjem in peščem bolj prijazno okolje. Kot je pojasnila so v Grosuplju uporabnikom omogočili varno parkiranje, polnjenje in izposojo električnih koles ter jim prek družbenih omrežij predstavili preprosto uporabo sistema. »V raziskavi smo ugotovili, da so bili uporabniki z uporabo varne kolesarnice in e-koles zelo zadovoljni. Več jih je izpostavilo udobje in praktičnost takšnega načina prevoza, nekateri pa so izrazili celo interes za nakup lastnega e-kolesa,« je povedala. V testnem obdobju je bila uporaba e-koles brezplačna, o nadaljnjem modelu upravljanja pa bo odločala Občina Grosuplje. Na Miklošičevi cesti pa so že na dan konference potekale priprave na začasno preureditev prostora, obet se tudi umestitev urbane opreme in ozelenitve v prostor. Tako bo ulica postopno preoblikovana v varnejši, bolj zelen in prijetnejši javni prostor za pešce in kolesarje.

Veseli bomo tudi vašega mnenja o vaši uporabniški izkušnji ceste pred preureditvijo, svoje mnenje podajte TUKAJ.

Vse predstavitve govorcev s konference so na voljo tukaj, več fotografij si lahko ogledate tukaj.

Udeležence konference vabimo k izpolnitvi anonimnega anketnega vprašalnika o zadovoljstvu z izvedbo in vsebino konference.

_{Avtorja fotografij: Jan Zorič in Staša Kraljič}