1. oktobra 2025
Mestni tovorni promet predstavlja do 20 % cestnega prometa v mestih, uporablja do 30 % cestnega prostora ter povzroči do 30 % emisij CO2 in NOx. Negativni vplivi tovornega prometa se samo stopnjujejo, zato potrebujemo sistemsko ureditev tega področja.
Večja mesta v Evropi za zagotovitev višje kvalitete bivanja do izziva mestne logistike pristopajo sistemsko in izdelujejo načrte upravljanja mestne logistike – NUML (angl. Sustainable Urban Logistics Plan – SULP).
Skladno z usmeritvijo slovenskih mest k trajnostni mobilnosti tudi pri nas potrebujemo tovrstne usmeritve, ki konceptualno nadgrajujejo krovni dokument – občinsko celostno prometno strategijo.
V zadnjih desetletjih opažamo izrazit trend urbanizacije in koncentracije prebivalcev ter gospodarskih subjektov v mestih. Več kot 75% prebivalcev Evrope živi v mestih, dodatno se v mestih generira 85% bruto družbenega proizvoda. Mesta se posledično soočajo s povečevanjem obsega tovornega prometa in problemi, vezanimi na zastoje, hrup, prometne nesreče in onesnaževanje okolja.
Vplivi mestnega tovornega prometa
🚛 uporablja med 25 % in 30 % cestnega prostora;
🚛 predstavlja med 10 % in 20 % vsega cestnega prometa v mestih;
🚛 stroški »zadnje milje« (dostava od prometnega vozlišča do končnega cilja) predstavljajo med 10 % in 20 % vseh stroškov dostave;
🚛 mestna logistika v mestnih območjih povzroči okoli 30 % emisij CO2 in NOx ter 40 % onesnaženja s hrupom;
🚛 leta 2030 bo predvidoma 45 % porabe energije povezanih s prevozom tovora;
🚛 do leta 2030 naj bi se tonski kilometri tovornega transporta povečali za približno 60 %.
Izboljšava učinkovitosti »zadnjega kilometra« pri oskrbi gospodinjstev in ostalih subjektov v mestih je pomembna naloga v procesu prostorsko-prometnega načrtovanja. Vir fotografije: Zelena mestna logistika za višjo kakovost življenja v mestu, dostopno tukaj.
Ti problemi so povezani z dejstvom, da tržni mehanizmi sami ne morejo urejati tega področja in da ni sistemske podpore za ureditev predpisov na lokalni ravni.
Da bi bila mestna središča čim bolj dostopna na trajnosten način, je treba sprejemati odločitve glede uporabe mestnih površin tudi na področju logističnih storitev. Prostori za nakladanje in razkladanje, konsolidacijski centri, vozni pasovi za avtobuse, avtomobile, parkiranje, infrastruktura za pešce, kolesarske steze in parkirišča za kolesa si konkurirajo in mesta morajo vse te konkurenčne zahteve upravljati v skladu z lokalnimi prednostnimi željami in razmerami.
Ustrezni predpisi o dostopu vozil v mestih lahko optimizirajo dostop v mestih, izboljšajo kakovost zraka in prispevajo k cilju postopnega odpravljanja vozil na konvencionalno gorivo do leta 2050.
V avgustu 2019 je bilo izdelano poročilo s pregledom dobrih praks in strategij za upravljanje mestne logistike, ki lahko služijo kot referenca za iskanje rešitev in kreiranje politik ter ukrepov za slovenska mesta.
V sklopu projekta je bila izvedena ekskurzija slovenskih deležnikov v mesto Lucca v Italiji, ki je znano po naprednih pristopih na področju mestne logistike.
Mesto (80.000 prebivalcev) je uspešno implementiralo številne ukrepe za izboljšanje mestne logistike, vključno z vzpostavitvijo konsolidacijskega centra, izvajanjem dostave z električnimi vozili, vzpostavitvijo sistema izposoje tovornih koles in vpeljavo naprednega sistema detektiranja vozil v navezavi z eko točkami za spodbujanje uporabe okolju prijaznih vozil.
Kljub začetnemu uspehu konsolidacijskega centra so morali center začasno zapreti, vendar razmišljajo o njegovi ponovni vzpostavitvi.
Smernice za izdelavo Načrta upravljanja mestne logistike (NUML) spadajo v niz nacionalnih smernic celostnega prometnega načrtovanja, ki konceptualno dopolnjujejo izdelavo Občinskih celostnih prometnih strategij (OCPS).Podrobneje definirajo postopek priprave načrta od določitve vizije razvoja mestne logistike, strateških ciljev na področju mestne logistike, geografskega območja, analize stanja, modela upravljanja mestne logistike, načrtovanja ukrepov in akcijskega načrta za izvedbo ter tudi načrta spremljanja in vrednotenja izvedenih ukrepov.
Osrednja tema nacionalne konference je bila vezana na področje upravljanja mestne logistike. Udeležilo se je je 105 predstavnikov različnih ustanov.
V plenarnem delu so bile predstavljene aktivnosti Ministrstva za infrastrukturo pri prehodu na čisti promet, nove Nacionalne smernice za pripravo Načrta upravljanja mestne logistike, aktivnosti Pošte Slovenije na področju ozelenitve poštnih storitev in primeri dobre prakse na področju upravljanja mestne logistike v tujini.
Praktični del konference je bil namenjen delavnicam na temo izzivov in možnih rešitev upravljanja mestne logistike, udeleženci pa so si lahko ogledali in preizkusili raznolika okolju prijazna dostavna vozila Pošte Slovenije.
V okviru projekta se je nabavilo pet električnih koles znamk: Urban Arrow Cargo Flatbed L Performance Disc Deore 500Wh in Urban Arrow Shorty Performance Disc Deore 500Wh.
Namen testiranja je bil preveriti uporabnost tovornih koles za dostavo v mestnih središčih. Glavni cilj je bil pridobiti povratne informacije uporabnikov in ugotoviti možne prednosti in izzive uporabe tovornih koles.
Testiranje je potekalo v Ljubljani in na Ptuju, kjer so tovorna kolesa uporabljali različni deležniki, vključno s podjetji in posamezniki. Glavni izvajalec testiranja je bila Pošta Slovenije d.o.o., ki je skrbela za logistiko in distribucijo tovornih koles udeležencem.
Večina udeležencev je bila zadovoljna z uporabo tovornih koles in je menila, da so primerna za uporabo v mestnih središčih. Na podlagi rezultatov testiranja je bilo predlagano, da se tudi vključijo v mestne logistične strategije kot trajnostna in učinkovita rešitev za dostavo. Priporočeno je bilo tudi izboljšanje infrastrukture, kot so kolesarske steze in parkirišča za tovorna kolesa, ter izobraževanje in ozaveščanje o prednostih uporabe tovornih koles.
Izobraževanja so bila namenjena bodočim izdelovalcem načrtov upravljanja mestne logistike in strokovnemu kadru na občinah, ki bo neposredno ali posredno vključen v izdelavo NUML.
Izobraževanj se je udeležilo 53 oseb, ki so se z aktivno udeležbo kvalificirali in certificirali za vpis v evidenco usposobljenih oseb za izdelavo načrtov upravljanja mestne logistike.
Načrt upravljanja mestne logistike za Ptuj in središče Ljubljana – september 2023
Skladno s pripravljenimi in sprejetimi nacionalnimi smernicami sta bila v okviru projekta izdelana dva Načrta za upravljanje mestne logistike, in sicer za Ptuj in središče Ljubljane.
Ptuj: NUML za Mestno občino Ptuj (MOP) se osredotoča na izboljšanje mestne logistike v Ptuj, ki je drugo najstarejše mesto v Sloveniji in se srečuje z edinstvenimi logističnimi izzivi zaradi svoje zgodovinske in kulturne dediščine.
Načrt upravljanja mestne logistike v Mestni občini Ptuj je dostopen na povezavi tukaj.
Ljubljana: NUML za središče Ljubljane predstavlja strokovno gradivo, ki ga bo Mestna občina Ljubljana uporabila v procesu izdelave NUML dokumenta na ravni celotne občine oziroma regije s ciljem optimizacije mestne logistike.
Zasnovan je bil na temelju poglobljene analize trenutnega stanja, identifikacije glavnih izzivov v mestni logistiki in vključevanja ključnih deležnikov.
Načrt upravljanja mestne logistike za središče Ljubljane do leta 2030
V času hitre urbanizacije in koncentracije prebivalcev v mestih je upravljanje mestne logistike postalo ključnega pomena za trajnostno in učinkovito delovanje mest. Opažamo, da mestni tovorni promet predstavlja pomemben delež vsega mestnega prometa, hkrati pa je odgovoren za velik del emisij toplogrednih plinov in drugih onesnaževal. Slovenska mesta se, kljub prizadevanjem za trajnostno mobilnost, soočajo s številnimi izzivi na področju mestne logistike, ki zahtevajo celovit in sistemski pristop.
Da bi se izboljšala kakovost bivanja in delovanja v mestih, je potrebno sprejeti odločitve glede uporabe mestnih površin, ki vključujejo tako potrebe prebivalcev kot gospodarskih subjektov. To vključuje upoštevanje različnih načinov prevoza in logističnih storitev, od kolesarskih stez do konsolidacijskih centrov.
Načrta upravljanja mestne logistike za Ptuj in Ljubljano služita kot vzorčna primera za druga slovenska mesta. Te strategije predstavljajo holističen pristop k mestni logistiki, ki upošteva potrebe vseh vpletenih strani, od prebivalcev do gospodarskih subjektov.
Za uspešno izvajanje teh strategij je ključno sodelovanje vseh deležnikov, vključno z občinskimi organi, prevozniki, trgovci in prebivalci. Prav tako je pomembno zagotoviti stalno spremljanje, prilagajanje in izboljševanje strategij glede na dinamične potrebe urbanega okolja.
V prihodnje bo potrebno nadaljevati s prizadevanji za trajnostno mestno logistiko, ki bo podpirala razvoj slovenskih mest in izboljšala kakovost življenja njihovih prebivalcev.
Želimo si vaših informacij o uspešnih ukrepih trajnostne mobilnosti. Predstavite nam projekt, ki bo navdihnil tudi ostale uporabnike SPTM.
Pridržujemo si pravico, da vas lahko v primeru nejasnosti ali pomanjkljivih informacij povabimo k dopolnitvi ali pojasnilom.
Pošlji predlog projekta
info@sptm.si
01 234 56