Delavnica Bikenomics: z dokazi, dialogom in sodelovanjem do bolj konkurenčne in trajnostne mobilnosti
22. septembra 2026

V Ljubljani je 16. septembra 2026 potekala strokovna interaktivna delavnica Bikenomics, ki sta jo skupaj organizirala Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske v Sloveniji ter Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko. Dogodek je povezal slovenske in nizozemske izkušnje ter udeležencem omogočil, da so skozi praktično simulacijo preverili, kako se pri načrtovanju mobilnosti usklajujejo različni interesi, podatki, stroški in širše družbene koristi.

Na delavnici so sodelovali predstavniki občin in regij, regionalnih centrov mobilnosti, državnih institucij, stroke, nevladnih organizacij in drugi deležniki, ki se pri svojem delu ukvarjajo z mobilnostjo, prometnim in prostorskim načrtovanjem. Dogodek sta z uvodnima nagovoroma odprla veleposlanica Kraljevine Nizozemske, njena ekselenca ga. Janneke Vrijland in državni sekretar za mobilnost in promet na Ministrstvu za infrastrukturo in energetiko, g. Marko Dvornik. Veleposlanica je ob tej priložnosti poudarila pomen dragocenega sodelovanja med Slovenijo in Nizozemsko in pričujočega dogodka, s katerim želijo dodatno okrepiti izmenjavo znanja in poglobiti dvostranske vezi ter spodbuditi inovativne in učinkovite rešitve, ki bodo oblikovale prihodnost mobilnosti. Trajnostna in pametna mobilnost ni le okoljska nuja, temveč nas vodi tudi do čistejšega zraka, manjšega hrupa v prometu ter bolj zdravega in varnega okolja. G. Dvornik pa je poudaril, da promet ni vprašanje enega prevoznega sredstva ali ene interesne skupine, temveč je tesno povezan z dostopnostjo, gospodarstvom, varnostjo, kakovostjo prostora in stroški prometnega sistema. Posebej je izpostavil pomen večmodalnosti ter prvega in zadnjega dela poti do javnega prevoza. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi zmogljive, neposredne in neprekinjene kolesarske povezave, ki lahko zlasti z uporabo električnih koles razširijo doseg vsakodnevnega kolesarjenja tudi na 10, 15 kilometrov in več.

Slovensko perspektivo je predstavil Gregor Steklačič z Ministrstva za infrastrukturo in energetiko. V zadnjem desetletju je Slovenija okrepila institucionalne, zakonodajne in finančne temelje za razvoj kolesarjenja ter izvedla pomembne naložbe v infrastrukturo. Med rezultati je izpostavil približno 500 kilometrov nove namenske kolesarske infrastrukture, več kot 20 sistemov izposoje javnih koles, kolesarska parkirišča in izboljševanje večmodalnosti. Ob tem ostaja izziv, kako povečati delež kolesarjenja pri vsakodnevnih poteh. Predstavitev je zato poudarila potrebo po kakovostnih standardih, regionalnem načrtovanju, boljšem povezovanju kolesa z javnim prevozom ter potencialu zmogljivih kolesarskih povezav v širših urbanih območjih, prednostno pa v okolici Ljubljane in Maribora.

Prof. Lucas Harms z Univerze uporabnih znanosti Utrecht je predstavil nizozemske izkušnje. Ključno sporočilo je bilo, da visoka raven kolesarjenja ni posledica zgolj ravnega terena ali ugodnih razmer, temveč predvsem dolgoletne politike, vlaganj in načrtovanja celovitih omrežij. Med petimi nauki je izpostavil pripravljenost na eksperimentiranje, načrtovanje na ravni omrežja, usklajevanje kolesarske in avtomobilske politike, uporabo kolesa kot dostopa do javnega prevoza ter vse večji pomen električnih koles. Posebno pozornost je namenil nizozemskim »doorfietsroutes« – neposrednim in udobnim regionalnim povezavam, namenjenim predvsem potem na razdaljah približno 5 do 15 kilometrov, ki lahko nadomestijo del voženj z avtomobilom in zmanjšujejo potrebe po dodatnih cestnih zmogljivostih.

Giovanni Mandelli iz podjetja Decisio je udeležence nato popeljal v osrednji del dogodka – simulacijo Bikenomics. Udeleženci so v izmišljenem mestu Kolomesto prevzeli vloge različnih interesnih skupin: staršev, lokalnega gospodarstva oz. trgovcev, ranljivih skupin kot ključnih uporabnikov javnega prevoza (starejši, osebe z omejitvami, osebe brez avtomobila, otroci), prebivalcev, odvisnih od avtomobila, ter predstavnikov mestnega sveta. S pomočjo dejstev na igralnih kartah so interesne skupine pripravljale argumente, se pogajale, oblikovale zavezništva in na koncu je namišljeni mestni svet glasoval o predlaganih ukrepih. Vaja je pokazala, da prometne odločitve v praksi zahtevajo tehtanje različnih koristi, stroškov, interesov in politične sprejemljivosti.

Sklepno sporočilo delavnice je bilo, da oblikovanje prometne politike ni enostavno. Kakovostne prometne rešitve nastajajo s kombinacijo podatkov, jasnih ciljev, dialoga in pripravljenosti na kompromis. Mobilnosti ni mogoče obravnavati ločeno od javnega prostora, gospodarstva, zdravja, varnosti in potreb ljudi. Nizozemske izkušnje so lahko pomemben vir znanja, vendar jih je treba prilagajati slovenskemu prostoru in njegovim posebnostim. Delavnica je tako prispevala k nadaljnji izmenjavi znanja med Slovenijo in Nizozemsko ter odprla prostor za nadaljnje sodelovanje pri razvoju bolj povezanega, konkurenčnega in trajnostnega prometnega sistema.