Načrt izvajanja parkirne politike

 

Več kot 75 % evropskega prebivalstva živi v urbanih območjih in delež se še povečuje. Hkrati so mesta gospodarsko najmočnejša območja, kjer se koncentrirajo gospodarske dejavnosti in delovna mesta. Mesta so torej osrednji del življenja in ustvarjanja, hkrati pa se soočajo s številnimi izzivi, kako vzpostaviti kvaliteten javni prostor in prometni sistem, ki bo trajnosten (zmanjševanje emisij iz prometa, manj hrupa, zastojev in prometnih nesreč ter bolj smotrna uporaba dragocenega prostora v mestih), dostopen in konkurenčen.

Javni prostor ima na območjih goste pozidave z družbenega, ekonomskega in okoljskega vidika višjo vrednost, če se uporablja za kaj drugega kot za brezplačno parkiranje avtomobilov. Kot druge redke skupne dobrine bi bilo treba tudi javni prostor upravljati glede na njegovo vrednost. Raziskave so pokazale, da ima lahko zagotavljanje zelenih površin na vrednost nepremičnine v mestu večji pozitiven učinek od zagotavljanja parkirnih mest. Praviloma brezplačnemu parkiranju v mestnih središčih ne bi smeli namenjati javnega prostora.

Prometne zastoje lahko omilimo z učinkovitim upravljanjem privlačnosti uporabe avtomobila oz. drugače rečeno z upravljanjem s parkirno politiko. Skoraj vsaka vožnja z avtomobilom se konča na parkirnem mestu. Vsako parkirno mesto zavzame od 15 do 30 m² prostora, povprečni voznik pa jih vsak dan zamenja od dve do pet. Raziskava dnevne mobilnosti potnikov leta 2022 je pokazala, da je razpoložljivo parkirno mesto eden od ključnih dejavnikov pri izbiri prevoznega sredstva za prihod na delo. Več kot 80% zaposlenih se na delo odpravi z avtomobilom, v kolikor ima zagotovljeno parkirno mesto, nasprotno se jih med zaposlenimi brez zagotovljenega parkirnega mesta za pot na delo z avtomobilom odloči kar za 13 odstotnih točk manj. H gneči na cestah v mestih prispeva tudi slaba informiranost uporabnikov o razpoložljivosti in ceni parkirnih mest. Nekatere študije so celo pokazale, da 34 % avtomobilov, ki se vozijo po ulicah večjih mest, išče prosto parkirno mesto. Sodobne tehnologije omogočajo bistveno boljšo informiranost uporabnikov. Mesta svoje proračune obremenjujejo s stroški za zagotavljanje in upravljanje parkirnih prostorov, medtem pa zmanjkuje sredstev za infrastrukturo, namenjeno pešcem in kolesarjem ter za delovanje javnega potniškega prometa.

Tradicionalno si prizadevamo za več parkiranja na zasebnih zemljiščih in v stavbah, v prepričanju, da bo to odpravilo težave v javnem prostoru. Vendar povečanje števila parkirnih mest v mesto privabi še več avtomobilov, kar ustvarja prometne zastoje ter povzroča izpuste in poslabšuje kakovost bivanja. Gre za začaran krog. Upravljanje parkiranja v mestih ima zato velik vpliv na kakovost bivanja v mestih, na lokalno gospodarstvo in na privlačnost mest za obiskovalce. Neustrezno urejeno parkiranje ter pomanjkanje ali presežek parkirnih mest ustvarjajo prometne zastoje, poslabšujejo prometno varnost, povzročajo prekomerne okoljske obremenitve in degradirajo prostor, poslabšujejo dostopnost ter škodujejo gospodarstvu. Poleg tega je treba prometni sistem v mestu razumeti v širšem kontekstu. Parkiranja ne smemo obravnavati ločeno od motornega prometa, pa tudi ne od ponudbe površin za pešce in kolesarje ter javnega potniškega prometa. To so jasni razlogi, ki kažejo, da je upravljanje parkiranja v Sloveniji ključnega pomena.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo želi spodbuditi preobrazbo prakse upravljanja  parkiranja v Sloveniji v sestavni element celostnega prometnega načrtovanja. V Zakonu o celostnem prometnem načrtovanju je zato predvideno, da morajo mestne občine pripraviti Načrt izvajanja parkirne politike, ostale občine, ki pripravljajo celostne prometne strategije, pa morajo parkiranje vsaj upoštevati kot pomemben del prometne politike občine. Le ob zavedanju in ustreznem evidentiranju obstoječega stanja lahko lokalna uprava učinkovito in celovito upravlja s parkiranjem. V obzir pa mora vzeti vsa javno dostopna parkirišča, kar zajema tako zasebna, lastniška parkirna mesta, kot komercialna in javna parkirišča, ter nenazadnje evidentirati tudi nelegalno parkiranje.

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo smo zato leta 2023 v okviru operacije Mehki ukrepi trajnostne mobilnosti pripravili Nacionalne smernice za pripravo Načrtov izvajanja parkirnih politik (v nadaljevanju: NIPP) in Nacionalno parkirno platformo SIPARK.

NIPP je strateški dokument, ki ga občina ali drug upravni organ sprejme za izvajanje parkirne politike na svojem območju.

Parkirna platforma SIPARK je digitalno orodje za zbiranje, urejanje in posredovanje standardiziranih statičnih in dinamičnih podatkov o javno dostopnih parkirnih mestih in parkiriščih v Sloveniji in posledično boljšo izrabo parkirišč in zagotavljanje dobre informiranosti uporabnikov za manj nepotrebnih prevoženih kilometrov ter posledično prihranek pri porabi energije in izpustih toplogrednih plinov in onesnaževal zraka. Predstavlja osnovo za enotno in javno dostopno podatkovno bazo parkirišč v Sloveniji, ki je skladna z ITS Direktivo 2010/40/EU ter standardi DATEX in APDS ter periodično pošilja informacije o podatkih na nacionalno točko dostopa Nacionalnega centra za upravljanje prometa in s tem omogoča izmenjavo informacij tudi z drugimi državami oz. uporabniki podatkov (npr. spletne platforme ali mobilne aplikacije za usmerjanje vozil,  informiranje voznikov ter upravljanje parkirišč). 

Prednosti celovitega zajema podatkov ter rednega posodabljanja podatkov o javno dostopnih parkiriščih v SIPARK za občine ali upravljavce parkirišč:

• Podpora aktivni parkirni politiki in aktivnostim prostorskega ter prometnega načrtovanja ter (tekoče informiranje uporabnikov in posledično boljša izraba parkirišč, manj nepotrebnih prevoženih kilometrov ter posledično prihranek pri porabi energije in izpustih toplogrednih plinov in onesnaževal zraka).
• Podpora učinkovitemu upravljanju parkirišč in pametnim mestom (preko vtičnikov za druge digitalne parkirne storitve »third party services« – npr. za izvajanje analiz ter napovedovanje, za nadaljnje integracije s sistemi za rezervacijo parkirišč, vodenja do parkirišč ter plačil parkirnin, za nadaljnje integracije s sistemi Mobilnosti kot storitve (MaaS).
• Možnost vzpostavitve merjenja in analiziranja zasedenosti parkirišč (analize mobilnostnih vzorcev, podpora modelom za napovedovanja prometnih tokov v prihodnosti ipd.).
• Uporabnikom prijazen sistem zajema in podatkov o parkiriščih vključno tudi z bolj kompleksnimi odpiralnimi časi, ceniki (preko SIPARK platforme ali izmenjevalne datoteke) ter
• Možnost izvoza podatkov o parkiriščih v različne formate (CSV, SHP in GML ter GeoJSON– obrisi, SHP in GML ter GeoJSON – točke, DATEX).

Navodila za uporabo SIPARK platforme  ​​​​​

Priročnik za popis podatkov parkirišč s primeri uporabe

Obrazec za imenovanje/pooblastilo za vnos podatkov v SIPARK